APDEJT.si

Združene države Amerike so se v torek umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Odločitev je bila sprejeta, ker sodelovanje v agenciji ni bilo v "nacionalnem interesu". Tiskovna predstavnica je izjavila, da je Unesco pristranski do Izraela in da spodbuja "razdiralne" vzroke. To je že drugič, da so se ZDA umaknile iz Unesca.

Združene države Amerike so ponovno napovedale umik iz Unesca, kar je že drugi umik pod administracijo Donalda Trumpa po letu 2018. Pred tem so se ZDA prvič umaknile iz Unesca leta 1984 pod Ronaldom Reaganom. Kot razlog za ponovni umik so navedli domnevno pristranskost organizacije proti Izraelu in njena stališča, ki jih ZDA ocenjujejo kot delitvena.

Katar, gostitelj svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022, je uradno potrdil svojo kandidaturo za poletne olimpijske igre 2036, s čimer si prizadeva postati prva država na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, ki bi gostila ta dogodek. Predstavniki Katarja so poudarili, da imajo že 95 % potrebne športne infrastrukture, kar je bila ključna prednost pri njihovi kandidaturi. Odločitev o gostitelju iger 2036 bo eden prvih večjih projektov nove predsednice MOK, Kirsty Coventry, ki je prevzela položaj 23. junija.

CNN je objavila ekskluzivne fotografije in videoposnetke, ki razkrivajo prisotnost Jeffreyja Epsteina na poroki Donalda Trumpa z Marlo Maples leta 1993. Ti novi dokazi ponovno osvetljujejo povezavo med Trumpom in pokojnim finančnikom ter pedofilom v 90. letih prejšnjega stoletja, kar dodaja nove podrobnosti k že obstoječim informacijam o njunih razmerjih.

Ministrica Aurore Bergé je ostro kritizirala ministrico Agnès Pannier-Runacher zaradi njenega nasprotovanja ponovni uvedbi neonikotinoidov, predvidenih v zakonu Duplomb, in vztraja, da je vladna linija glede podpore zakonu jasna. Bergé je izrazila, da ni alternative neonikotinoidom v kmetijstvu, kar je bilo v medijih označeno kot napačno trditev. Poleg tega je Bergé obsodila označevanje dogajanja v Gazi kot genocid, to dejanje je označila za "zgodovinsko ponarejanje" in podprla predlog zakona proti antisemitizmu.

Manuel Valls je poudaril, da bi odsotnost dogovora v Novi Kaledoniji lahko privedla do vrnitve nasilja in alarmantnih gospodarskih razmer, s čimer se je odzval na kritike Union Calédonienne glede kompromisa, podpisanega v Bougivalu.

Francoski zunanji minister je izjavil, da Francija zahteva 'svoboden in neodvisen dostop medijev do Gaze', da bi lahko poročali o dogajanju na ozemlju. Gaza se po enaindvajsetih mesecih konflikta sooča z nevarnostjo lakote, zato je transparentno poročanje ključnega pomena za mednarodno javnost.

Nemčija se je začela pogajati s talibani o izgonu afganistanskih državljanov, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj, nazaj v Afganistan. Ta poteza sledi nedavnemu izgonu 81 afganistanskih prestopnikov. Berlin si prizadeva za nadaljnje deportacije in je v ta namen v Nemčiji gostil dva talibanska predstavnika, da bi olajšala proces.

Iran je potrdil, da bo ponovno začel pogajanja z evropskimi državami, predvsem Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, glede svojega jedrskega programa. Ta odločitev prihaja mesec dni po koncu 12-dnevne vojne, ki jo je sprožil Izrael. Pogovori z ZDA so trenutno v zastoju, medtem ko evropske države grozijo z morebitno ponovno uvedbo sankcij. Iran se je izrazil kot odprt za inšpekcije in išče pogajalsko rešitev z ZDA.

Novinarji francoske tiskovne agencije (AFP) v Gazi so se soočali z lakoto, kar je sindikat AFP označil za brezprimerno situacijo, kjer so bili sodelavci ogroženi s smrtjo zaradi pomanjkanja hrane. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je ponovno pozval k dostopu novinarjev v Gazo, kar je pozdravila organizacija RSF (Novinarji brez meja), ki upa na konkretne ukrepe. Bašar Taleb, eden zadnjih novinarjev AFP v Gazi, je izrazil občutek poraza in opozoril na kritično stanje.

Princ Khalid bin Bandar bin Sultan al-Saud je bil 16. julija na poslovilni slovesnosti na veleposlaništvu Savdske Arabije v Združenem kraljestvu, ki ga je vodil od leta 2019. Njegov odhod je sprožil ugibanja o njegovi vrnitvi v savdsko poslovno sfero, kar je presenetilo tudi poznavalce notranjih zadev.

Zdravniki, medicinske sestre in humanitarni delavci v Gazi so se onesvestili zaradi lakote, saj se je nadaljeval izraelski genocid, v katerem je umrlo najmanj 21 otrok. Francoski zunanji minister je pozval Izrael, naj mednarodnim novinarjem omogoči dostop v Gazo, da bi lahko poročali o razmerah po 21 mesecih vojne.

Izrael je stopnjeval svojo »vojno lakote« v Gazi, kar je povzročilo napade na mednarodne organizacije, ki so ostale brez sredstev za pomoč. Kljub temu so si muslimani in kristjani v Gazi medsebojno pomagali. Zahodne države so dejanja Tel Aviva simbolično obsodile.

Venezuelsko tožilstvo je napovedalo preiskavo domnevnega mučenja venezuelskih državljanov, ki so bili izgnani iz Združenih držav Amerike in zaprti v Salvadorju. Preiskava, ki jo je napovedal generalni tožilec Tarek Saab, vključuje tudi predsednika Salvadorja Nayiba Bukeleja in dva druga uradnika zaradi obtožb o zlorabi pridržanih. Žrtve naj bi bile v Salvadorju zaprte v zaporu, namenjenem članom tolp.

Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o tretjem krogu pogajanj, ki bo potekal v sredo v Turčiji. Kijevski in moskovski predstavniki bodo poskušali doseči sporazum o prekinitvi ognja in drugih vprašanjih. Kljub temu, da so dosedanje pozicije »diametralno nasprotne«, Kremelj poudarja potrebo po nadaljnjem diplomatskem delu. Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da bodo podrobnosti o pogajanjih znane v torek.

Adolfo Macias, bolj znan kot 'Fito' in označen kot največji mamilarski šef v Ekvadorju, je bil po poldrugem letu bega izročen Združenim državam Amerike, kjer se bo sočil z obtožbami. Njegova aretacija konec junija in kasnejša izročitev 20. julija predstavljata pomembno politično zmago za ekvadorskega predsednika Noboo, ki je vojno proti tolpam postavil za prednostno nalogo. Fito je bil obtožen trgovanja s kokainom in orožjem, pred izročitvijo pa je bil znan po luksuznih pogojih pridržanja, vključno z bazenom in zasebnim barom. Postal je prvi Ekvadorec, ki ga je država izročila ZDA.

Španski premier Pedro Sánchez je pozval progresivne vlade po svetu, naj se združijo in preidejo v ofenzivo v obrambo demokracije proti "sovraštvu in lažem". Poudaril je, da je ohranjanje demokracije moralna obveznost in odgovornost do preteklih ter prihodnjih generacij, ne le institucionalno ali pravno vprašanje. Izpostavil je tudi potrebo po progresivni fronti proti desnici, ki je po njegovem mnenju "podlegla diskurzu skrajne desnice". Sestanka na visoki ravni "Demokracija za vedno", ki ga je organiziral Gabriel Boric, so se udeležili tudi Lula da Silva, Gustavo Petro in Yamandú Orsi.

Število držav, ki so pozvale k takojšnjemu koncu vojne v Gazi, se je povečalo na 25, med njimi so bile tudi Španija, Združeno kraljestvo, Italija, Avstralija in Danska. Poleg poziva k takojšnji prekinitvi ognja so te države tudi zavrnile ukrepe za spreminjanje populacije na okupiranih palestinskih ozemljih. Poudarili so nujnost združenih mednarodnih prizadevanj za končanje konflikta po nedavnih dogodkih pri distribuciji pomoči. Kritizirali so tudi na stotine smrtnih žrtev v centrih za distribucijo pomoči.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je poudaril, da varnostna opozorila veljajo za vse, vključno s člani stranke LFI, ki so se odpravili na ladji Handala proti Gazi. Dodal je, da takšna pobuda ne more prispevati k reševanju humanitarne katastrofe in jo je označil za »neodgovorno iniciativo«.

Pariško generalno tožilstvo je v ponedeljek, 21. julija, napovedalo pritožbo na kasacijsko sodišče, da bi izpodbijalo pogojno izpustitev libanonskega propalestinskega militanta Georgesa Ibrahima Abdallaha. Kljub temu naj bi 74-letni Abdallah, obsojen leta 1987 zaradi sokrivde pri terorističnih umorih, zapor zapustil v petek, 25. julija, in se vrnil v Libanon, saj pritožba ni zadržala izvršitve odločitve.